- Podrobnosti
- Kategorija: Novice
- Ogledov: 29
OD TEGA TEDNA MOŽNA ELEKTRONSKA PRIJAVA ŠKODE, KI JO POVZROČA DIVJAD
Ljubljana, 4. marec 2026 – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS) kot del Načrta za okrevanje in odpornost v okviru evropskega projekta digitalizacije javne gozdarske službe (eGozdarstvo) vzpostavilo vstopno spletno mesto za elektronsko prijavo škode. Spletna prijava je že omogočena.
Novela Zakona o divjadi in lovstvu v 56. členu določa, da lahko oškodovanec škodo na lovnih površinah prijavi tudi elektronsko. Prav tako lahko oškodovanec v obliki spletne prijave obvesti lovskega inšpektorja ali MKGP, če upravljavec škode ne obravnava v zakonsko določenem roku. Če se oškodovanec in upravljavec v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec pošlje spletno prijavo škode komisiji za določanje višine škod na kmetijskih in gozdnih kulturah.
MKGP in ZGS bosta z namenom čim širše seznanitve oškodovancev z elektronskim načinom prijave organizirala tudi praktična usposabljanja za uporabnike spletne prijave škode. Škodo od divjadi bo sicer še vedno mogoče prijavljati tudi pisno po klasični pošti, kot je to veljalo do sedaj.
Prijava poteka tako, da oškodovanec najprej določi lokacijo škode z izbiro parcel(-e) na zemljevidu ali z vnosom naslova oziroma parcelne številke. Sistem samodejno določi katastrsko občino in pristojno lovišče, nato pa lahko oškodovanec vnese podatke o času nastanka škode, domnevnem povzročitelju in obsegu škode. Opcijsko bo možno priložiti tudi fotografije škodnega objekta. Na koncu oškodovanec označi, ali uveljavlja odškodnino ali želi upravljavca zgolj seznaniti z nastalo škodo.
Po izpolnitvi vseh polj v spletni prijavi sistem prijavitelja obvesti o uspešni vložitvi vloge in ustvari dokument »Prijava škode«, ki se samodejno posreduje do odgovornega upravljavca. Prijavo v vednost prejme tudi prijavitelj. Z dnem oddaje prijave začne teči zakonsko določen rok, na podlagi katerega je upravljavec škodni primer dolžan obravnavati.
Z vidika upravljanja prostoživeče živali ločimo na vrste, ki so divjad in jih je, v skladu s predpisi, dovoljeno loviti, in zavarovane živalske vrste. Pri divjadi razlikujemo lovne površine, kjer je lov dovoljen, in nelovne površine, kjer lov ni dovoljen, razen ob izpolnjevanju zakonskih pogojev z dovoljenjem ministra ali odredbo lovskega inšpektorja. Ta delitev je pomembna tudi pri določanju odgovornosti za povračilo škode.
- Škode od divjadi (razen šakala) na kmetijskih in gozdnih kulturah (lovni površini)
Za povračilo nastale škode je odgovoren upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom (upravljavec).
- Če se upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom v roku osmih dni od pisne prijave škode ne odzove ali ne opravi ogleda, lahko oškodovanec o tem seznani MKGP oziroma lovskega inšpektorja.
- Če se oškodovanec in upravljavec po opravljenem ogledu ne sporazumeta glede višine odškodnine ali obsega škode, lahko oškodovanec poda prijavo škode komisiji za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, ki jo imenuje MKGP in ima sedež na krajevno pristojni območni enoti ZGS.
- Škode od divjadi na nelovnih površinah in škoda od šakala
Škodo lahko povzroči divjad tudi na površinah, kjer lov ni dovoljen oziroma je gibanje divjadi omejeno. Nelovne površine so predvsem naselja in zaselki, javne ceste in ograjene površine. Ogled in oceno škode opravi pooblaščena oseba krajevno pristojne območne enote ZGS. Za povračilo nastale škode je v imenu države odgovoren MKGP.
- Podrobnosti
- Kategorija: Novice
- Ogledov: 703
PRVI POGINI ZARADI BOLEZNI MODRIKASTEGA JEZIKA PRI DIVJADI
Ljubljana, 12. september 2025 – V tem tednu so lovci ugotovili prve pogine zaradi modrikastega jezika tudi pri divjadi, in sicer pri gamsu in muflonu, na območjih, kjer je bolezen že prisotna. Včeraj je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dobila potrditev bolezni modrikastega jezika pri dveh muflonih.
Bolezen modrikastega jezika (BTV) je virusna bolezen, ki se prenaša s piki krvosesnih mušic iz rodu Culicoides in prizadene tako domače kot divje prežvekovalce. V Sloveniji smo februarja potrdili serotip 4, julija pa serotip 8. Med dovzetne vrste sodijo mufloni, jelenjad, srnjad in druge vrste divjadi. Bolezen se ne prenaša neposredno med živalmi in ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi. Divji prežvekovalci lahko igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju virusa v okolju, zlasti v območjih z visoko gostoto populacij in ugodnimi pogoji za vektorje.
Čeprav poteka večina okužb pri divjadi brez kliničnih znakov, se lahko pri dovzetnih vrstah, predvsem muflonih, jelenih in gamsih, pojavijo klinični znaki, kot so:
• povišana telesna temperatura,
• otekanje glave, vek in jezika,
• slinjenje in razjede v ustni votlini,
• težave pri gibanju, šepanje,
• pogini.
V nekaterih primerih so opazne tudi krvavitve na sluznicah, vnetje v ustni votlini in oteženo dihanje. V hujših primerih lahko pride do pogina zaradi odpovedi dihal ali srca.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) glede na trenutno stanje, ko je BTV razširjena po vsej državi in lahko tudi pri divjadi prihaja do povečanega pogina, lovcem svetuje, da v primeru, ko v lovišču najdejo poginule prežvekovalce (srnjad, jelenjad, muflon, gams), preverijo, ali so prisotni znaki BTV. Če na smrčku, nosu, ustni in nosni sluznici ter jeziku opazijo spremembe, naj ta trupla na mestu najdbe ali bližnjem primernem mestu zakopljejo oziroma zasujejo s kamenjem in vejevjem tako, da je čimbolj onemogočen dostop mesojedim živalim. Izgube naj lovci vpišejo v aplikacijo Lisjak pod pogin in pod opombo navedejo »sum na BTV«. Ko lovci na območju svoje lovske družine prvič najdejo poginule živali z znaki, značilnimi za bolezen, o tem obvestijo pristojni območni urad UVHVVR oziroma naj pokličejo na 112.
Lovci, ki uplenijo divjad, so dolžni o morebitnem nenormalnem obnašanju in nenormalnem zdravstvenem stanju (shujšanost) ter spremembah, značilnih za BTV, obvestiti usposobljeno osebo lovske družine. Če usposobljena oseba od uplenitelja dobi informacijo, da se je žival sumljivo obnašala ali pri pregledu v lovski zbiralnici opazi spremembe, značilne za BTV, o tem obvesti pristojnega uradnega veterinarja območnega urada UVHVVR. Uradni veterinar opravi pregled trupa v zbiralnici in odloči glede ustreznosti mesa. V primeru, ko se trup oceni kot neustrezen za prehrano ljudi, se ta odstrani kot živalski stranski proizvod kategorije 3.
- Podrobnosti
- Kategorija: Novice
- Ogledov: 1537
Način prijave škode od divjadi lovski družini
Prijava škode od divjadi mora biti pismena in poslana na LD Dobrna Parož 20,3204 Dobrna ali na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Vsebovati mora:
Ime in priimek, ter naslov oškodovanca
Telefonska številka
Datum nastanka škode
Datum, ko je bila škoda opažena
Št. in k.o. parcele
Vrsta divjadi, ki je škodo povzročila
Vrsta poškodovane ali uničene kulture
Obseg škode v ha.
Obseg škode v kg
Ocena škode v EUR
Davčna številka
Številka transakcijskega računa, banka
Opozorilo: Lastnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki mu je prostoživeča vrsta živali povzročila škodo, je
upravičen do odškodnine, le, če je na primeren način kot dober gospodar naredil vse, da bi svoje premoženje
glede na objektivno možnost nastanka škode obvaroval pred nastankom škode. Pri zavarovanih vrstah živali
mora upoštevati Pravilnik o primernih načinih varovanja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na
premoženju (Uradni list RS 74/2005).
Stran 1 od 10